Hrovača — vaška prireditev na dvorišču med hišami

Občina Ribnica · Dolenjska

Hrovača

Vas na ribniškem polju, kjer se izročilo ne konča v vitrini — ampak na dvorišču, za mizo in na odru.

»Ribn'čan, a ne Urban.«

Spoznaj društvo Fižolov dan

Vas

Hrovača je gručasto naselje z okoli 400 prebivalci v Občini Ribnica, ki se na jugovzhodu neposredno navezuje na Ribnico in z njo tvori sklenjeno poselitveno celoto. Leži na ribniškem polju ob ocepu ceste proti Otavicam; skupina hiš, imenovana Mala Hrovača, stoji ob glavni cesti Ljubljana–Kočevje.

Star vaški del s tradicionalno arhitekturo je kot naselbinska dediščina vpisan v Register kulturne dediščine (RKD 13957). Prav dobro ohranjeno jedro je prepričalo Turistično zvezo Slovenije, da je vasi podelila priznanje med najlepšimi slovenskimi vasmi.

Z vasjo so povezana imena, ki segajo onkraj ribniške doline: jezikoslovec Stanislav Škrabec, rojen v Hrovači leta 1844, Škrabčeva domačija z muzejem bivanske kulture ter učiteljica in mučenka Ivanka Škrabec Novak (1915–1942).

Škrabčeva domačija v Hrovači
Škrabčeva domačija na glavnem vaškem trgu. Foto: Miran Hladnik, CC BY-SA 2.5 si

Zgodovina

Prva pisna omemba vasi sega v leto 1241. V sedmih stoletjih se je iz vasi na robu ribniškega polja razvilo naselje, ki je dalo največjega slovenskega jezikoslovca 19. stoletja — in društvo, ki dediščino vsako leto znova postavi na noge.

Hrovača se prvič omenja leta 1241, kot ena od vasi, ki leže v ribniški pokrajini. Ime razlagata jezikoslovec p. Stanislav Škrabec in pred njim Anton Lesar iz besede Hrvat: nastala naj bi »Hrvatja vas«, iz tega Hrvača — današnja oblika Hrovača pa naj bi bila pokvarjeno slovensko ime, prevzeto iz nemškega Krobatsch.

Vas leži pol kilometra vzhodno od Ribnice, s katero se je že zdavnaj zlila v eno poselitveno celoto. Glavna ulica se v središču razširi v trg s stoletno vaško lipo in s prostorom, kjer so vaščani nekoč shranjevali hlodovino. Na trgu so bila nekoč tri vaška napajališča za živino — danes je videti le še ostanke enega.

Leta 1857 je bilo v Hrovači 31 hiš in 215 prebivalcev; ob popisu leta 2002 198. Da je bilo v preteklosti ljudi več kot danes, pove veliko o tem, kako se je vas spreminjala — in zakaj je ohranjena dediščina danes tako pomembna.

  1. 1241 Prva pisna omemba vasi Hrovača med vasmi ribniške pokrajine.
  2. 1832 Zgrajena stanovanjska hiša Škrabčeve domačije s hlevom — letnica je vklesana v kamniti portal glavnega vhoda.
  3. ok. 1835 Postavljen kozolec; kašča domačije nosi letnico 1838, izpričano s podpornim prečnim tramom.
  4. 1844 V Hrovači se 7. januarja rodi Anton Škrabec — kot frančiškan Stanislav Škrabec, pozneje največji slovenski jezikoslovec 19. stoletja. Ljudsko šolo obiskuje v Ribnici, kjer je trikrat vpisan v zlato knjigo odličnjakov; leta 1863 maturira v Ljubljani in vstopi v frančiškanski red.
  5. 1857 Popis pokaže 31 hiš in 215 prebivalcev.
  6. 1909 Na robu vasi je zgrajena cerkev Svete Trojice s pokopališčem, danes največjim pokopališčem ribniškega območja; oprema je sočasna in deloma še iz sredine 19. stoletja.
  7. 1915 V Škrabčevi domačiji se 17. marca rodi učiteljica Ivanka Škrabec Novak (1915–1942).
  8. 1919 S hiše odstranijo slamnato kritino in jo prekrijejo z novo.
  9. 1968 Pokopališče ob cerkvi precej razširijo; del sta partizansko grobišče in grobnica zadnjih ribniških graščakov Rudežev.
  10. 1997–1998 V vasi se porodijo pobude za povezovanje vaščanov in ustanovljeno je Vaško etnološko turistično društvo Hrovača.
  11. 2003 Društvo prejme Murkovo listino Slovenskega etnološkega društva za ustvarjalen odnos do dediščine v vsakdanjem življenju.
  12. 2003, 2005, 2006 Turistična zveza Slovenije vasi podeli prvo in tretje mesto v tekmovanju »Vasi, ki niso izrazito turistične«.
  13. 2009 Stota obletnica cerkve; podmladek društva uprizori avtorsko komedijo Štirje letni časi — do leta 2016 kar na 16 odrih, tudi v Šentjakobskem gledališču v okviru Linhartovega tekmovanja.
Škrabčeva domačija leta 1940
Škrabčeva domačija leta 1940. Foto: Bavec, javna last

Hiša, ki pove, kako se je živelo

Škrabčeva domačija ni nastala naenkrat. Stanovanjski in gospodarski del sta združena v celoto — kar je odraz gradnje, značilne za 19. stoletje v Ribniški dolini. Hiša s hlevom je bila zgrajena leta 1832, kašča 1838, kozolec okoli 1835, največja stavba, skedenj, pa sodi v sredino 19. stoletja. V začetku 20. stoletja je gospodar Janez preuredil konjski hlev v stanovanje s kuhinjo in sobo, svinjak pa je bil zgrajen v istem času.

Danes je domačija muzej z ambientalno postavitvijo: pohištvo in predmeti stojijo tam, kjer so jih ljudje nekoč uporabljali. Zbirka šteje več kot 600 predmetov, oblačil, listin in knjig, z domačim kruhom, moštom, moko in dimljenim mesom v kuhinji pa deluje kot »topli muzej« — hiša, ki diši po življenju, ne po vitrini.

V tej hiši se je 7. januarja 1844 rodil Stanislav Škrabec (krščen kot Anton; ime Stanislav je dobil kot redovnik). Po gimnaziji v Ljubljani je leta 1863 vstopil k frančiškanom, leta 1867 bil posvečen v duhovnika, poučeval v Novem mestu in Gorici ter leta 1870, star 26 let, izdal O glasu in naglasu našega knjižnega jezika. Kot urednik Cvetja z vrtov sv. Frančiška (1880–1915) je objavil več kot 1150 strani jezikoslovnih prispevkov in slovenskemu knjižnemu jeziku dal znanstveni temelj. Umrl je 6. oktobra 1918 v Ljubljani.

Zgodovinski podatki so povzeti po: Maruša Prelesnik, Vključevanje Škrabčeve domačije v turistično ponudbo kraja, diplomska naloga, Turistica – Visoka šola za turizem Portorož, 2003.

Znamenitosti

Škrabčeva domačija

Škrabčeva domačija

Rojstna hiša Stanislava Škrabca na glavnem vaškem trgu, danes muzej bivanske kulture s konca 19. in začetka 20. stoletja. V njej se je leta 1915 rodila učiteljica in mučenka Ivanka Škrabec Novak.

Ogled je mogoč ob prireditvah društva — ob Fižolovem dnevu, ob živih jaslicah in po dogovoru.

Notranjost cerkve Sv. Trojice v Hrovači

Cerkev Sv. Trojice

Zgrajena leta 1909 na robu vasi. Ob njej je pokopališče, ki danes pokriva potrebe širšega ribniškega območja; leta 2009 so vaščani obhajali stoto obletnico.

Na pokopališču je tudi grobišče padlih borcev.

Vaški ribnik v Hrovači

Vaško jedro

Gručasta zasnova, ohranjena tradicionalna arhitektura, kozolci in sušilnice. Naselje je evidentirano kot naselbinska dediščina — vrednotenje temelji prav na ohranjeni zasnovi in stavbni dediščini.

Lipa, ribnik, kovačija: drobne točke, po katerih se vas prepozna.

Društvo

Vaško etnološko turistično društvo Hrovača · Hrovača 32, 1310 Ribnica

V času nenehnega hitenja in bežnih stikov se v vasi trudimo ohranjati pristne sosedske odnose. Hrovačani smo ljudje številnih poklicev in znanj; starostne razlike nas ne ločujejo, temveč povezujejo v eno najizvirnejših, v društvo organiziranih skupin.

Pred več kot četrt stoletja smo se povezali v društvo, da bi se bolje spoznali in si znali priskočiti na pomoč. Sčasoma smo druženje obogatili z novim poslanstvom — ohranjanjem izročila, ki je bilo in je vpeto v našo vas. Tudi danes temu odgovorno sledimo: ne le zase, temveč za vse, ki so radi del naših dogodkov.

Program društva se navezuje na koledarske šege in kmečka opravila — v bistvu prikazuje življenjski cikel prebivalcev Hrovače.

Miklavževanje v Hrovači
Miklavževanje — december v Hrovači.

Koledarske šege skozi leto

Trije kraljiv začetku januarja pozdravijo vas in na vratih pustijo svoje znamenje
Pustizvirna predstavitev na velikem pustnem karnevalu v Ribnici
Materinski dan25. marca vaščani polepšajo dan Hrovačankam
Fižolov danzadnja sobota v avgustu — praznik fižola ribn'čana
Ribniški sejemprva nedelja v septembru: staro kmečko orodje in pridelki
Miklavževanjesv. Miklavž z angeli, parkeljni in sv. Antonom obdari otroke
Žive jaslicesvetopisemska zgodba z živalmi in ogledom Škrabčeve domačije
Žive jaslice v Hrovači
Žive jaslice na božični dan.

Radio Mlajku

Vaški radio oddaja od leta 2004 in je do danes nanizal več kot 140 oddaj. Frekvenca je vroča, rahlo rumena in vedno aktualna — oddaja izključno v ribniškem spevnem narečju. Znani sta oddaji Hrovača ima talent in večeri Radia Mlajku; eden v Športnem centru Ribnica je privabil okoli 1400 gledalcev. V zadnjih letih frekvenco ojačuje podmladek iz Hrovače.

Podmladek in gledališče

V okviru društva deluje podmladek, ki vsako leto pripravi gledališke uprizoritve. Najbolj znani so po gledališki improvizaciji Radio Mlajku — uprizoritvi običaja, kako so nekoč možje in žene nosili mleko sredi vasi, da ga je pobral mlekar. To je bil pravi trenutek za vse najnovejše novice iz vasi.

Priznanja

  • Murkova listina Slovenskega etnološkega društva (2003) — za sveže, duhovite in strokovno podprte načine ohranjanja kulturnega izročila ribniškega območja.
  • Turistična zveza Slovenije — prvo in tretje mesto v kategoriji »Vasi, ki niso izrazito turistične« (2003, 2005, 2006).
  • Gallusovo priznanje — za dolgoletno prostovoljno kulturno delo v vasi.

Vse dejavnosti vaščani in podporniki opravljajo prostovoljno, brez honorarjev — z mislijo, da je to, kar ustvarjajo, neprecenljiv kapital, ki se vlaga v mlajše generacije. Društvo se financira iz donacij in finančnih podpor pravnih oseb ter sredstev javnih razpisov Občine Ribnica in Turistične zveze Slovenije; vsi presežki prihodkov se porabijo za scene, gledališke pripomočke, obleke nastopajočih in materialne stroške prireditev.

Fižolov dan v Hrovači

Fižolov dan

»Ribn'čan, a ne Urban.«

Zadnjo soboto v avgustu zadiši po vasi po fižolovih jedeh. Fižolov dan je etnološko-kulinarična prireditev, posvečena avtohtoni ribniški sorti fižola ribn'čan — nekoč najbolj prodajanemu fižolu v stari Kranjski.

  • skoraj 50 fižolovih jedi
  • celodnevni kulturni program in otroške ustvarjalne delavnice
  • kmečke igre, vaška trgovina, vodenje po Škrabčevi domačiji
  • več kot 1500 obiskovalcev iz vse Slovenije in širše

Namen prireditve je, da avtohtona sorta ne gre v pozabo: fižol ribn'čan je del naše dediščine.

Galerija

Fižolov dan, žive jaslice, miklavževanje, cerkev, domačija in vsakdan vasi.

Kontakt

Vaško etnološko turistično društvo Hrovača
Hrovača 32
1310 Ribnica

info@hrovaca.si

Predsednik društva: Blaž Zdešar. Za ogled Škrabčeve domačije in za sodelovanje pri prireditvah nam pišite.

Kje smo? Hrovača leži na jugovzhodnem robu Ribnice, ob ocepu ceste proti Otavicam. Iz Ljubljane po avtocesti do izvoza Ribnica, nato proti jugovzhodu skozi naselje.

Koordinate: 45,7371° N, 14,7369° E

Prikaži na zemljevidu